Explore the F.A.A.C. Constitution, which serves as the foundation of our community’s values and beliefs. Here, you’ll find a commitment to unity, service, and faith that shapes our journey together.
We invite you to delve into the principles that guide us and inspire action within our community.
MOLAOTHEO
Tlhathollo:
First Apostolic Assembly Church (F.A.A.C.) ke kereke ya baapostolo. E hlomilwe ka fase ga Archbishop Samuel Tau. E ngwadišitšwe ka di 11 Aporele 2018. Kereke e nale nomoro ya NPO e lego 207025.
Ntlokgolo (headquarters) ya kereke e agilwe Stand 30597, Vierfontein, Nebo 1059, Limpopo, South Africa.
1. MAIKEMIŠETŠO LE MAIKAELELO A KEREKE:
1.1. Go šomela le go godiša mmušo wa Morena Jeso Keresete.
1.2. Go hlohleletša go rapela mmogo ga batho.
1.3. Go kukišana ka tša bophelo le go agišana.
2. MALELOKO A KEREKE:
Kereke e amogela motho mang le mang yeo a nago le maswanedi ao a latelago:
2.1.1. Ka moka bao ba kolobeditšwego mo kerekeng.
2.1.2. Bana ka moka bao ba šegofaditšwego mo kerekeng.
2.1.3. Batho ka moka bao ba kolobeditšwego dikerekeng tše dingwe eupša ba amogelwa mo kerekeng.
3. BOETAPELE BJA KEREKE:
3.1. MOPRESITENTE (Archbishop)
3.1.1. Archbishop o ba mopresidente wa kereke.
3.1.2. O rwala maikarabelo a ditiro ka moka tša kereke.
3.1.3. O laola dikomiti ka moka tša kereke le bolaodi bja kereke.
3.2. KOMITI-TAOLO YA KEREKE
3.2.1. E ba le maloko a o a latelago:
3.2.1.1 Modulasetulo (Chairperson)
3.2.1.2. Motlatšamodulasetulo (Deputy chairperson)
3.2.1.3. Mongwaledi (Secretary)
3.2.1.4. Motlatša-mongwaledi (Deputy Secretary)
3.2.1.5. Moswaramatlotlo (Treasurer)
3.2.2. Komiti-taolo e tla hlokomela kereke le tshepidišo ya yona.
3.2.3. Maloko a komiti-taolo a tla kopana ga tee ka morago ga dikgwedi tse tharo tsa go latelana (Ga nne (4) mo ngwageng).
3.2.4. Ge leloko la komiti-taolo le palelwa ke go iponagatša dikopanong tša komiti-taolo gabedi go latelana, o swanetše go fološwa maemong a gagwe gomme gwa kgethwa yo mofsa.
3.2.5. Komiti-taolo e nale maatla a go kgobokanya matlotlo goba mašeleng.
3.2.6. Komiti-taolo e nale maswanedi a go bula panka ya kereke le go tsenela ditumelelwano tšeo di amago kereke.
3.2.7. Komiti-taolo e nale maatla le maswanedi a go ka bea melawana ya tshepidišo ya lekgotla go dira gore lekgotla le sepele ga botse.
3.2.8. Komiti-taolo e nale tokelo le maswanedi a go ka bopa dikomiti-tšhomo. Dipheto tša go tšewa ke komiti-tšhomo di swanetše go fiwa komiti-taolo le mopresitente go di sekaseka le go tšea dipheto tša kereke.
3.2.9 Maloko a komiti-taolo a kgethwa ke phuthego ya kereke gomme ba swara maemo a bona tekano ya mengwaga e mehlano.
3.2.10 Leloko la komiti-taolo le ka kgethwa gape go fihla makga a mabedi go tsenela komiti-taolo
3.2.11 Ge leloko le na le maitswaro a go se amogelege, phuthego e na le maatla a go mo fološa maemong
3.3. KOMITI-TŠHOMO YA MAITSHWARO
3.3.1. Ke komiti yeo e lebeletšego maitshwaro a phuthego ka moka.
3.3.2. E tlaba le maloko a mararo:
3.3.2.1. Modulasetulo wa komiti-taolo
3.3.2.2. Moemedi wa bomme
3.3.2.3. Bishop
3.3.3. E nale maatla le maswanedi ao a latelago:
3.3.3.1. Go kgalemela maitswaro ao a sego a amogelega a maloko ka moka a kereke.
3.3.3.2. Go theoša goba go fološa ga leloko la kereke go maemo ao a a filwego ke kereke.
3.3.3.3. Go fediša boleloko bja moleloko yeo a sa latelego molaotheo wa kereke.
4. SEAPARO SA KEREKE:
4.1. SEAPARO SA BASADI
4.1. Seaparo sa basadi
4.1.1. Mma-archbishop
4.1.1.1. Sekhete se se šweu ka hempe e blue
4.1.1.2. Phurafura e tšhweu
4.1.1.3. Lepanta le le šweu la go kgahlwa ka gauta
4.1.1.4. Kefa le dieta tše tšhweu
4.1.1.5. Thapo e tala
4.1.1.6. Sepheka se se šweu
4.1.1.7. Setokhinsi se se silvergrey goba brown
4.1.1.8. Masokisi a mmala o mo šweu
4.1.1.9. Sepelete sa kereke
4.1.2. Mmabishop le mmamoruti
4.1.2.1. Sekhete se se šweu ka hempe e blue
4.1.2.2. Phurafura e tšhweu
4.1.2.3. Lepanta le le šweu
4.1.2.4. Kefa le dieta tše tšhweu
4.1.2.5. Thapo e tala
4.1.2.6. Sepheka se se šweu
4.1.2.7. Setokhinsi se se silvergrey goba brown
4.1.2.8. Masokisi a mmala o mo šweu
4.1.2.9. Sepelete sa kereke
4.1.3. Basadi ba bagolo (ba mengwaga e 60 go ya godimo)
4.1.3.1. Sekhete se se šweu ka hempe e blue
4.1.3.2. Phurafura e blue
4.1.3.3. Lepanta le le šweu
4.1.3.4. Kefa le dieta tše tšhweu
4.1.3.5. Thapo e tala
4.1.3.6. Sepheka se se šweu
4.1.3.7. Setokhinsi se se silvergrey goba brown
4.1.3.8. Masokisi a mmala o mo šweu
4.1.3.9. Sepelete sa kereke
4.1.4. Seaparo sa bo mme
4.1.4.1. Sekhete se se šweu ka hempe e blue
4.1.4.2. Lepanta le le šweu
4.1.4.3. Kefa le dieta tše tšhweu
4.1.4.4. Thapo e tala
4.1.4.5. Sepheka se se šweu
4.1.4.6. Setokhinsi se se silvergrey goba brown
4.1.4.7. Masokisi a mmala o mo šweu
4.1.4.8. Sepelete sa kereke
4.1.5. Seaparo sa bafsa/ Dikgarebe (ba mengwaga e 18-30)
4.1.5.1. Roko e tšhweu goba sekhete se se šweu le hempe e tšhweu
4.1.5.2. Kefa le dieta tše tšweu
4.1.5.3. Thapo e tala
4.1.5.4. Sepheka se se blue
4.1.5.5. Setokhinsi se se silvergrey goba brown
4.1.5.6. Masokisi a mmala o mo šweu
4.1.5.7. Lepanta le le blue la go ngwala leina la kereke ka bošweu
4.1.5.8. Sepelete sa kereke
4.2. SEAPARO SA BANNA
4.2.1. Archbishop
4.2.1.1. Hempe e blue ya go ba le kholoro e tšhweu
4.2.1.2. Dustcoat e tšhweu
4.2.1.3. Phurafura e tšhweu
4.2.1.4. Lepanta le le šweu la go kgatlwa ka gauta
4.2.1.5. Borokgo bjo boso
4.2.1.6. Dieta tše ntsho
4.2.1.7. Masokisi a mmala o moso
4.2.1.8. Sepelete sa kereke
4.2.2. Bishop le baruti
4.2.2.1. Hempe e blue ya go ba le kholoro e tšhweu
4.2.2.2. Dustcoat e tšhweu
4.2.2.3. Phurafura e tšhweu
4.2.2.4. Borokgo bjo boso
4.2.2.5. Dieta tše ntsho
4.2.2.6. Masokisi a mmala o moso
4.2.2.7. Sepelete sa kereke
4.2.3. Baebangedi le banna ba bagolo
4.2.3.1. Dustcoat e tšhweu
4.2.3.2. Borokgo bjo boso
4.2.3.3 Hempe e tšweu ka thai e ntsho
4.2.3.4. Dieta tše ntsho
4.2.3.5. Masokisi a mmala o moso
4.2.3.6. Sepelete sa kereke
4.2.4. Seaparo sa bafswa/ Masogana (ba mengwaga e 18-40)
4.2.4.1. Hempe e tšhweu ka borokgo bjo boso
4.2.4.2. Tie e ntsho le dieta tše ntsho
4.2.4.3. Dustcoat e tšweu
4.2.4.4. Masokisi a mmala o moso
4.2.4.5. Sepelete sa kereke
5. DITOKELO TŠA MOLELOKO LA KEREKE:
5.1. Go theeletšwa, go swarwa ka hlompho le go šireletšwa ka ntle gago kgethologanywa
5.2. Go kgetha baetapele ba kereke goba go kgethwa bjale ka yo mongwe wa baetapele ba kereke
5.3. Go tšea karolo go dikopano ka moka tša kereke
6. MAIKARABELO A MALELOKO A KEREKE:
6.1. Go ntšha dikarolo tša kereke gabedi mo ngwageng (e le go ka khonferense le dipuno tša kereke). Ba bagolo, ba mengwaga e
20 go ya godimo ke R100, ba bannyane ke R20.
6.2. Go phegelela go ithuta lentšu la Modimo le tša mmušo wa Modimo
6.3. Go šomela kereke ka mafolofolo le boikgafo
6.4. Go iponagatša dikopanong ka moka tša kereke
6.5. Go iponagatša le go thekgana medirong ka moka ya bana ba kereke
6.6. Go hlompha le go latela melaotheo ya kereke
6.7. Go hlompha le go šireletša boetapele bjo bo kgethilwego bja kereke
6.8. Go ipea ka fase ga dipheto le bolaodi bja kereke
6.9. Go ba le maitshwaro a mabotse le go ba le mohlala bjale ka modumedi
7. TLHALOŠO YA MEŠOMO YA BOETAPELE:
7.1. MOEKAMEDI
7.1.1. Kereke e na le Archbishop e tee, e lego mong wa kereke
7.1.2. O kgethwa ke phuthego le boetapele bja kereke
7.1.3. Archbishop o rotošwa go tšwa maemong a bo bishop
7.1.4. O šegofaletšwa le go tlotšwa ke poto ya dikereke go tee le molekane wa gagwe
7.1.5. O rwala maikarabele ka moka a tshepidišo ya kereke
7.1.6. E ba moemedi wa kereke go kopanokgothekgothe ya poto ya dikereke
7.1.7. Ke maikarabelo a archbishop go šegofatša bishop
7.2. BISHOP
7.2.1. Kereke e na le di branch tse kgolo tse pedi, e lego Nebo le Driekop, branch enngwe le enngwe e ba le bishop e tee
7.2.2. O kgethwa le go hlahlošwa go tšwa maemong a boruti ke phuthego ya kereke
7.2.3. O šegofaletšwa maemong go tee le molekane wa gagwe ke archbishop
7.2.4. O šoma ka fase ga taolo ya archbishop
7.2.5. A ka fegwa goba go amogwa maatla a gagwe ge a ka hwetšwa molato goba a hwetšwa a nale maitswaro a mabe
7.2.6. O hlokomela le go šomišana le baruti le baebangedi
7.3. MORUTI
7.3.1. E tlaba monna yeo a nyetšego mosadi o tee, wa go se kgoge goba go nwa bjala
7.3.2. O kgethwa ke komiti ya kereke gomme a šegofaletšwa maemo a gagwe go tee le molekane wa gagwe ke archbishop
7.3.3. O rotošwa go tšwa maemong a boebangedi
7.3.4. O šoma ka fase ga taelo ya bishop
7.3.5. O tla bega go bishop pele a ka fetišetša ditaba go archbishop
7.3.6. O tla gaša lentšu la modimo le go kolobetša badumedi, go šegofatša manyalo, go boloka bahu, go fa selalelo, go a ga kereke, go kgoboketša matlotlo a kereke le go phethagatša tšeo bishop le archbishop bamo kgopelago tšona.
7.3.7. A ka fegwa goba go amogwa maemo a gagwe ge a ka hwetšwa molato goba a hwetšwa a nale maitshwaro a mabe.
7.4. MOEBANGEDI
7.4.1. E kaba motho yeo a nyetšego goba a se go a nyala, e lego moleloko yeo a feletšego wa kereke
7.4.2. E tlaba monna wa go se nwe bjala goba go kgoga, wa maitshwaro a mabotse
7.4.3. O kgethwa ke komiti ya kereke le bishop gomme a šegofaletšwa maemo a boebangedi go tee le molekane wa gagwe, ge eba o nyetše, ke archbishop
7.4.4. O tla ruta lentšu la modimo le go kolobetša bao ba dumelago
7.4.5. O šoma ka tlase ga taolo ya moruti, bishop goba archbishop le go phethagatša thomo ya moruti, bishop le archbishop
7.4.6. A ka fegwa goba go tlošwa maemong a gagwe ge a hwetšwa molato goba a hwetšwa a nale maitshwaro a mabe
7.5. MODULASETULO
7.5.1. E tlaba monna yeo a swerego maemo a boruti
7.5.2. O kgethwa ke phuthego le mopresitente/ archbishop
7.5.3. A šegofaletšwa maemo a gagwe ke archbishop
7.5.4. Ke molebeledi wa tshepidišo ya phuthego ka moka
7.5.5. O šoma ka fase ga mopresitente gomme o šomišana mmogo le komiti
7.5.6. O sepediša merero ka moka ya tšwelopele ya kereke
7.5.7. O hlokomela tšeo ka moka di ka bego di tshwenya phuthego
7.5.8. Ke hlogo ya dikomiti tša kereke
7.5.9. O begela archbishop goba mopresitente lenaneotshipidišo la gagwe la dikomiti
7.5.10. O hlokomela le go tsošeletša diphuthego
7.5.11. A ka fegwa goba go tlošwa maemong a gagwe ge a ka hwetšwa molato goba a hwetšwa a nale maitshwaro a mabe
7.6. MOTLATŠAMODULASETULO
7.6.1. E tlaba mosadi yeo a nago le mafolofolo le maitemogelo
7.6.2. O kgethwa ke phutego le mopresitente/ archbishop
7.6.3. A šegofaletšwa maemo a gagwe ke archbishop
7.6.4. Ke molebeledi wa tshepidišo ya phutego
7.6.5. O šoma ka fase ga mopresitente gomme o šomešana mmogo le modulasetulo le komiti ka moka
7.6.6. O sepediša merero ka moka ya tšwelopele ya kereke
7.6.7. O hlokomela tšeo ka moka di ka bego di tshwenya phuthego
7.6.8. O hlokomela le go tsošološa phuthego
7.6.9. A ka fegwa goba go tlošwa maemong a gagwe ge a ka hwetšwa molato goba a hwetšwa a nale maitshwaro a mabe
7.7. MONGWALEDI
7.7.1. E kaba monna goba mosadi yeo e lego leloko leo le feletšego la kereke
7.7.2. O kgethwa ke phuthego le mopresitente
7.7.3. O šegofaletšwa maemo ao ke archbishop
7.7.4. O šomišana le modulasetulo, motlatšamodulasetulo, motlatšamongwaledi le ramatlotlo
7.7.5. O tla swara le go bala dingwalwa tša kereke ka moka
7.7.6. O romela ditsibišo le go bitša dikopano tša kereke le go swara metsotso ya dikopano tša kereke
7.7.7. A ka fegwa goba go tlošwa maemong a gagwe ge a hwetšwa molato goba a hwetšwa a nale maitshwaro a mabe
7.8. MOTLATŠAMONGWALEDI
7.8.1. E kaba monna goba mosadi yeo e lego leloko la kereke leo le feletšego
7.8.2. O kgethwa ke phuthego le mopresitente
7.8.3. O šomišana le modulasetulo, mongwaledi le ramatlotlo
7.8.4. O šegofaletšwa maemo a gagwe ke archbishop
7.8.5. O tla thuša mongwaledi ka mešomo ya mongwaledi
7.8.6. O tla romela ditsibišo tša mediro ka moka tša kereke
7.8.7. A netefatša maina ka botlalo a maloko ka moka a kereke
7.8.8. A seke a hlokega dikopanong ka moka tša kereke
7.8.9. A ka fegwa goba go tlošwa maemong a gagwe ge a ka hwetšwa molato goba a hwetšwa a nale maitshwaro a mabe
7.9. MOSWARAMATLOTLO
7.9.1. E kaba monna goba mosadi yeo e lego leloko la kereke leo le feletšego
7.9.2. O kgethwa ke phuthego le mopresitente
7.9.3. O šomišana le modulasetulo, mongwaledi le motlatšamongwaledi
7.9.4. O šegofaletšwa maemong a gagwe ke archbishop
7.9.5. O tla swara mašeleng ka moka a kereke le go a iša pankeng ya kereke
7.9.6. O tla lefela diakhaonte ka moka tša kereke go tee le modulasetulo le mongwaledi
7.9.7. O tla fana ka setatamente sa mašeleng a kereke go lekgotlakgolo la ngwaga la kereke
7.9.8. O nale maatla a go kgopela thušo ya mašeleng go kuketša kereke mererong ya kereke
7.9.9. A ka fegwa goba go tlošwa maemong a gagwe ge a ka hwetšwa molato goba a hwetšwa a nale maitshwaro a mabe
7.9.10 O na le matla a go thuša maleloko a komiti ka mašeleng a senamelwa go tla dikopanong tša kereke
8. DIKOPANOKGAPELETŠO TŠA KEREKE:
8.1. KOPANOKGOTHEKGOTHE YA NGWAGA
8.1.1 E begwa ga bedi mo ngwageng
8.1.2. Ke moo dipheto ka moka tša kereke di tšewago gona
8.1.3. Dipheto ka moka tšeo di tsewago di ama maloko ka moka a kereke
8.1.4. Batho ka moka batla ngwalwa moo kopanong
8.1.5. Go balwa le go dumelelwana ka metsotso ya dikopano tša go feta
8.1.6. Go sekasekwa pego ya modulasetulo
8.1.7. Go sekasekwa pego ya mongwaledi
8.1.8. Go sekasekwa pego ya ramatlotlo
8.1.9. Tsebišo ya kopanokgothekgothe e swanetše go tsebišwa maleloko ka moka a phuthego tekano ya dikgwedi tše pedi go iša go tše tharo pele gage e kaba gona
8.1.10. Kopanokgothekgothe e nale maatla a go kgetha boetapele bjo bofsa
8.2. KHONFERENSE YA NGWAGA / SEGOPOTŠO SA LEHU LA MORENA
8.2.1. E tla swarelwa headquarters ya kereke ngwaga ka ngwaga
8.2.2. Dikarolo tša pele tša kereke di swanetše go lefwa pele ga khonferense
8.2.3. Ditšhegofatšo, dikapešo, ditlhohlomišo le pego ya bagolo ba kereke di phethagatšwa fao
8.3. DIPUNO TŠA NGWAGA
8.3.1. Di tla ga tee mo ngwageng ka kgwedi ya senyane, e le go Lewedi
8.3.2. Dikarolo tša bobedi di lefwa pele ga kopano ye
8.3.3. Mediro yeo e šongwago ke ditšhegofatšo, dikapešo, ditlhohlomišo le pego ya bagolo ba kereke
8.3.4. Dipuno di swarelwa ka headquarters, ka kerekeng
8.3.5. Maloko a kereke a kwana go se bege mediro ya malapa ya go amana le kereke mo kgweding ye
8.4. MEDIRO YA KEREKE
8.4.1. Maloko ka moka a swanetšwe ke go boledišana le boetapele (modulasetulo go ba mongwaledi wa kereke) pele ba beakanya kgwedi ya modiro ya malapa a o a kgopelago kereke go ba gona
8.4.2. Maloko a kereke o kwane go se hlakanele letšatši le tee go bega mediro, morero e le gore kereke e kgone go šomišana le go thekga maloko ka moka a kereke
8.4.3. Maloko a kwane gore go se be le mediro mo kgweding ya September (ka lebaka la dipuno)
8.4.4. Ge moleloko wa kereke a memile kereke modirong wa gagwe, o swanetše go latela tshepidišo ya boetapele bjwa kereke ka botlalo (lenaneotshepidišo ke la kereke, mosepidiši wa modiro ke wa kereke, baruti ba go šoma modiro/mediro ke ba kereke – ba ba kgethilwego ke boetapele bjwa kereke)